SODBE

Različne sodbe so prisotne že v vsakodnevnih pogovorih. O tem kakšen je kdo in kakšen bi moral biti. Kako je kdo oblečen. Kako se obnaša. Kaj počne in česa ne. Sodimo vsepovprek, ker mislimo, da smo mi tisti, ki imamo v rokah sodniško kladivce s katerim lahko udarjamo po mizi.

Veliko je govora o ljudeh, ki niso takšni kot bi po »pravem« morali biti, ker so preveč: divji, nagajivi, čudaški, ambiciozni, lepi, suhi, debeli, samosvoji. Po nekaterih merilih celo »nevzgojeni«, ker se ne znajo vesti svojim letom primerno in svetohlinsko do vsega sveta, kar je seveda največji trn v peti mnogih.

indigodreamer173 (2)

Pri tem pa pozabljamo, da so lahko »takšni« ljudje najbolj iskreni in pristni. To pogosto ignoriramo, medtem, ko imamo na obrazu polno arhetipskih mask lažne prijaznosti, do tistih, ki po nekih merilih veljajo za »normalne« in jih takoj sprejmemo za »svoje«, četudi nam le –ti lahko povsem hladnokrvno lažejo naravnost v obraz.  

Ali pa smo le mi tisti, ki sami sebi lažemo v obraz, ker smo se naučili biti nekdo ki sploh nima veze z resničnimi nami?

Nekdo, ki si je nekoč v upanju, da bo pridobil ljubezen in naklonjenost ljudi okrog sebe, nadel masko prijaznosti, da bi ugajal in bil sprejet. Se pričel obnašati tako kot naj bi bilo v redu, zato, da nihče ne bi imel kaj proti. Zato, da ga nihče ne bi »sodil.«

Lahko se vse življenje skrivaš za masko nekoga drugega in iščeš iskrenost in naklonjenost ljudi, ki lahko sočloveka dejansko sprejmejo takšnega kot je in ne energijskih pijavk, ki sprejmejo samo tvojo energijo in dobro voljo. Vendar to ni možno, če lažeš samemu sebi. Če igraš po pravilih »normalnih« in »sprejemljivih,« ker se bojiš biti ti.

indigodreamer131

Ker nikjer ni pravil, da je nekaj sprejemljivo, medtem, ko drugo ni

Samo srce je potrebno odpreti, da to lahko tudi opazimo. Tam namreč ni obsodb in kakršnihkoli oznak. Ker namreč za nekoga je sprejemljivo vse, kakor za nekoga drugega ni sprejemljivo ničesar.

Spominjam se misli, ki opominja, da lahko zgolj sem in tudi drugi lahko zgolj so. Gre nekako takole: »Če nekdo počne tako kot ti je všeč, je to v redu. Če počne tako, kot ti ni všeč,  je prav tako v redu. Če je nekdo tak, kot je zate sprejemljivo, je v redu. Če ni takšen, pa je tudi v redu. Ničesar se nam ni potrebno sramovati in ničesar skrivati, ker je vse v redu.«

Ne vemo kakšna je pot drugih. Tako kot tudi drugi ne vedo kakšna je naša. Zagotovo pa ima vsak izmed nas kaj pomesti pred svojim pragom, saj nihče ni svetnik. Vsak izmed nas je lahko tako Hitler kot mati Tereza. 🙂

indigodreamer518

Dovolimo si pogledati izza zakulisja teh iger »pravičnosti«, da je nekaj bolj sprejemljivo kot drugo,  ki smo jih tako zelo navajeni igrati, da včasih celo mislimo, da so naša resnična narava.

Naša resnična narava pa je vse kaj drugega kot podajanje sodb, kajti bolj pomembno je, da ves ta čas, ki ga na našem planetu imamo na razpolago, namenimo temu, da zberemo pogum, odvržemo »maske« ter brez sodb drug drugemu pogledamo v oči. Le tako bomo namreč lahko videli kdo smo v našem resničnem bistvu.    

Advertisements

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s