ZAKAJ PUSTIMO LJUDEM PITI SVOJO ENERGIJO IN POSLUŠAMO SMALL TALK?

Small talk je blebetanje nesmiselnih reči, brez vsebine, ki me utruja, dolgočasi in nervira. To je res ena izmed stvari ob kateri mi gredo kar dlake pokonci. Če je potrebno, da to poslušam več kot deset minut, postanem že naježena in pripravljena na beg. 🙂

indigodreamer1177 (2)
Včasih se vprašam kaj ljudi pripelje do tega, da so tako strahovito dolgočasni v nakladanju brezpredmetnih reči, opravljanju in govorjenju totalnih neumnosti. Sama se nimam za nekega veleuma, toda ponavljanje istih oz. podobnih stvari vsak dan, to pa je res preveč… verjetno preveč tudi za ljudi, ki imajo res visoko stopnjo tolerance.

Pred leti sem bila takšen človek, z visoko stopnjo tolerance namreč. Toda to je bilo res veliko zajebavanje same sebe. Pustila sem tratiti svoj čas, svojo energijo in svojo dobro voljo, ki mi je dejansko v trenutku, ko sem imela opravka s kakšnim »small talkerjem« izginila iz obraza. Žal še nisem “toliko razsvetljena”, da bi lahko tudi v trenutkih brezmejno bedastega blebetanja ohranjala nirvano. Žal še ne. 🙂

Življenje je namenjeno temu, da je zanimivo, iskrivo in igrivo. Prav tako energično in živo. Toda na tak način ni energično in živo niti za pet procentov od stotih.

Zakaj torej sploh poslušamo »paciente«, ki nimajo povedati kaj več kot dolgočasnih traparij in opravljanj? Zakaj jim sploh dajemo svojo energijo? Zakaj sploh čutimo tendenco po tem, da bi se s tovrstnimi ljudmi družili? Zakaj ohranjamo neko kvazi prijaznost in se sploh odzivamo na njihovo blebetanje? Mislimo, da nismo vredni dobrega klepeta, komuniciranja in zanimivega druženja?

Seveda smo, samo mislimo, da »moramo« biti do vseh prijazni in spoštljivi, ker so nas tako naučili, pa četudi nam ob vsem tem gre na bruhanje. Toda kdo je rekel, da se prijaznost kaže samo na način, da poslušamo in ponižno kimamo? Kaj pa če prijaznost pomeni tudi to, da na ljubeč in prijazen način povemo svojo resnico in potem vidimo odziv. Če je na drugi strani še vedno nesmiselno blebetanje in opravljanje, pa se potem vprašamo, če ni mogoče pa le prišel pravi čas, da ljudi prijazno spustimo in se prenehamo nenehno družiti z njimi.

indigodreamer1168

Toda strah nas je, da bomo ostali »sami«, če iz življenja izpustimo tovrstne ljudi. »Kaj pa bo potem z mano?« se sprašujemo. Ja, kaj pa bo? Mogoče res nekaj časa ostanemo »sami«, toda, ko naredimo prostor v življenju, vanj vstopijo novi ljudje. Ko dvignemo svojo vibracijo, vanj vstopijo ljudje, s katerimi smo si na bolj podobni vibraciji in nas dejansko »štekajo« in to celo brez pretiranega truda.

V nekem trenutku v življenju pač preskoči iskrica, morda je odgovoren kakšen utrinek, ki prižge »žarnico« v tvoji glavi in ti jasno nakaže: »Dovolj je, ni potrebno več ubadati se s tovrstnimi ljudmi in tovrstnimi neumnostmi! Nič več. Če želiš, lahko rečeš, hvala lepa in greš v svojo smer. Narediš energijsko mejo in prenehaš sebe uničevati z bedastimi načini obnašanja nekaterih ljudi. Prenehati se razdajati, zastrupljati, uničevati in biti prijazen z ljudmi, ki ti pijejo energijo, ker jim ti to dovoljuješ. Prenehati jim dajati moč zaradi nekih oslarij, ki si se jih naučil-a v preteklosti. Preteklost je že mimo in vse ostalo tudi. Če ti takšni ljudje do sedaj niso v življenje prinesli kakšne radosti, temveč zgolj utrujenost in brezvoljnost ob druženju z njimi, ti je tudi sedaj ne bodo. Prenehaj sam – a sebi uničevati življenje!«

indigodreamer1107

Toda zakaj tega (prej) ne naredimo? Ker nismo iskreni in zvesti do sebe. Ker nimamo poguma, da bi to naredili. Ker si ne dovolimo stati sami za seboj.

Toda hm… tega nihče drug ne bo naredil kot pa ravno mi sami. Zares ne. In ko je dovolj, je dovolj. Blebetanja namreč. Našega, ki ga govoričimo sami sebi, ko nizamo izgovore za izgovorom in tistega, ki ga govorijo drugi. Seveda na vse to pogledamo z visoko stopnjo nežnosti do sebe in drugih. S strpnostjo do drugačnosti. Ker prav in narobe v bistvu sploh ne obstaja, obstajamo samo in zgolj različni ljudje z različnimi perspektivami o življenju. Prav je, če ljudje imajo radi small talk in prav tako je prav, če ga nimajo. Vsakemu svoje, pa je volk sit in koza cela, kajne? 🙂

Advertisements

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s